Nihče ne ve kaj nosim zate
nihče ne čuti kar čutim zate
nihče ne da kar dal bi zate
vendar nočem verjeti da nočeš imeti
in nočem pozabiti kar hočem vzeti
ljubiti in dobiti
dati in ljubljen biti
skupaj sanjati dolge noči
in skupaj živeti zadnje dni
verjeti
ljubiti
in živeti
čutiti nežnost objema
in silno negotovost
ki gotovost odvzema…….

(odlomek iz pesmi)



Ko čas prepušča času resnico
ko spomini so žive stvari
in sanje so znotraj njih molitve
ko upanja preplavijo misli in strah
ko razdrobljene delce materije srca
duša združi
v eno jedro
istega jedra pripadnosti
ko nekje nekdo nad nami
ve za resnico
in usodi pokloni pravico
ko nekje nekdo ve
kje je večna ljubezen doma
Ko pogrešamo se
Ko smo vedno bolj sami





Zvesta tišina gorja
dirja po cestah neba
in pristan spokojno
prepolno objema megla
milina je nekje
kjerkoli je že
čisti lesk
v blesku penečega morja
izza mogočnih dreves
se ujet v omotični ples
mrak zvezdam preda

Ker ko si prišla ti
je sled angela
prekrila moje oči
je morje vzkipelo
in luna zašla
v vetru nad gladino jezera
je sonce zadnje zvezde pregnalo

Ker ko si prišla ti
je sled angela
uročila moje oči

(odlomek iz pesmi)



Spet tišina vlada v moji glavi
butanje valov se je poleglo med skale
in ti
prijatelj moj stari močiš
molčiš in gledaš vame
zakaj ne poveš kar misliš
zakaj nočeš izreči niti ene same besede
Jaz sem utrujen
tudi od samega sebe
in od nemoči
od dejanj ki jih ni
od laži in resnic
od zdolgočasenih pesmic
krivim se pod težo vsakdana
In kako zlahka pride misel o smrti
in kako hitro zmanjka tal pod nogami

(odlomek iz pesmi)



menu