Poljub za poljubom
prehodim tvojo malo neskončnost
tvoje robove in reke
tvoje male vasi
Spomin za spominom
prebrodim tvoja vesla modrosti
tvojo zemljo in morja
tvoj magični ogenj
v tvojih očeh očeta
globoko v mojih očeh
pogledam
in vidim tebe v njih
Tam preprosti strmijo obrazi juter
tam je njihov smeh nedolžna rima
in ko bo noč odšla
in z njo zima
boš spet z mano
Vdan bo prenehal padati sneg
na to golo ljubezen
in pokličem te v sebi
zato da prideš nazaj k meni
zato da pridem nazaj k tebi
Utrip za utripom
prelomim svoj žarek nesreče
svoj votli kos objokanih lic
svoj cipres na žari časa
Trenutek za trenutkom
prebujam tvoj posnetek srečnih juter
tvoja stegna in doline
tvoj objem poštene vere
v tvojih očeh očeta
globoko v mojih očeh
pogledam in vidim tebe v njih
Vdan bo prenehal padati sneg
na to večno ljubezen
in pokličem te v sebi
zato da prideš nazaj k meni
zato da pridem nazaj k tebi





Vedri se popoldansko nebo
nad strehami in žlebovi hiš
pronicajo zadnji vzdihljaji dežja
ko rubinasti nakit zahodnih oblakov
odhaja v naročje tujih gora
Po trgu Ivana Roba hitijo ljudje
in črni dežniki se zapirajo vase
nemo brez besed travnatih bilk
letijo po nebu jate ptic
medtem ko nekaj deklic melje korak
in ovlaženi vonj cvetov požira zrak
Te ceste moje mladosti iščejo pot zase
in pes pred vrati otresa mokroto dlak
menjavajo se obrazi in oblike dreves
v kraju moje mladosti je danes drugače



menu