Požreti še to napako
tako kot da nič ni bilo
pozabljati počasi stvari
in izgubljati nasmeh z ust
sedeti na robu reke
in iskati v mislih izvir
gledati dolino z roba gore
in se veseliti z očmi otroka
papirnatega zmaja





Zima odhaja
Še ena votla in prazna
V prelomih gmot živega ledu
se rojevajo biseri miru
in polja so rdeča morja
zibajočih makov in žit
nad oblaki je modro nebo obzorja
Pomlad je tu
Manjka mi senca ob senci obraza
manjka mi luč na luči izraza
manjkaš mi
kot čisti požirek življenja
kot lastovkin švigajoči let dvorjenja
kot lepota umaknjenih pogledov
sredi mladostnega zorenja
kot nekaj majhnih resnic
in nekaj velikih besed hrepenenja
Poletje bo prišlo
in žarki sonca
Manjkaš mi



menu