Uvod v posebno ljubiteljsko izdajo 2013

Dragi obiskovalec strani!

Morda si mladenič, morda mladenka, ki te zanima Lipica in njena čudovita okoliška narava, ljudje in bogata konjeniška vsebina. Morda si naključni obiskovalec, ki se je pomotoma znašel na teh straneh, ali celo iskalec informacij za nedeljski izlet…

Lahko pa si, tako kot jaz, čisto nekaj drugega; strastni ljubitelj starih mladinskih TV nadaljevank. Če je tako, boš morda tukaj našel nekaj zase.

Zame so bila šestdeseta in sedemdeseta leta prejšnega stoletja, leta odraščanja. Takrat so v hiše vstopile čudne skrinje (škatle), ki so takrat nesluteno, vendar skozi čas vztrajno spremenile naše vsakdanje navade in delno tudi življenja. Te skrinje z oknom (ekranom), so sprva predvajale črno-bele slike in so tako mlade kot stare popeljale v svet drugačnih, širših dimenzij in spoznanj. V tistih letih smo se mi – kratkohlačniki naučili gledati in občudovati nepremagljive junake ameriškega divjega zahoda, kot tudi junake iz naše stare celine in nekaj celo iz domače delavnice.

In med kopico drznih in pogumnih, ki so burili našo domišljijo in spodbujali nastajanje prvih »vzornikov« je prišel na zaslon preko italijanske TV tudi naš (pogosto zanemarjeni čistokrvnež) konj Lipicanec. Tudi ta, kot ostali filmski junaki, je počel skoraj nemogoče stvari, ki so vznemirile našo otroško fantazijo in jo preplavile z vzgojno pozitivnimi vrednotami in poštenimi pogledi na svet, čeprav z včasih iluzoričnimi načeli večne zmage dobrega nad zlim.

V kasnejših letih sem se velikokrat spomnil te nadaljevanke, vendar z grenkobo misli, da teh posnetkov ne bom videl nikoli več. Toda spoznal sem, da obstajajo ljudje, ki te stvari cenijo, hranijo in jih osebno vzljubijo. Žal mi je le, da to (kot se pogosto pri nas zgodi) niso domači ljudje. In tako sem se odločil, da bom zase in za vse prijatelje takšnih mladinskih TV nadaljevank ukrenil vse, da se ta nadaljevanka ohrani, prevede in shrani za poznejše rodove. Razlogov, da to izpeljem sem imel veliko, saj poleg čustveno obarvanih otroških spominov sem čutil moralno obvezo do »naših stvari«, kar nedvomno so ti edinstveni Lipicanci iz kobilarne v Lipici, ki so del meni drage primorske zemlje. In da se je tu posnela ta imenitna mladinska TV serija z avtohtonim glavnim junakom je velika sreča in vrednota, ki jo nekateri pomembni gospodje ne znajo ceniti in ji dati pravi pomen. Želim si, da bi se ta nadaljevanka, ki vključuje in poudarja tudi veliko specifičnih elementov Krasa, kot so jame, ljudje, tradicije itd., ohranila pred pozabo in uničenjem, da bi lahko zabavala nove rodove, kateri bi lahko tako primerno cenili tudi domače stvari. In ne nazadnje računam in upam da, čeprav je kar nekaj nemškega v tej nadaljevanki, to ne moti preveč tistih občutljivejših do domačih stvari.

Upam, da sem v teh nekaj stavkih predstavil svoje razloge za izvedbo tega dela. Na vas gledalci pa je, da se vživite in se zabavate ob teh epizodah in jih, tako kot jaz, morda tudi vi vzljubite.

Hvala vsem, Miran.