Borjač

Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem Šempetru pri Gorici, kjer je spoznal in občudoval učitelja likovne vzgoje akademskega slikarja Silvestra Komela. Zorn pravi, da je prav on vzbudil v njem željo po osebnem iskanju lepega in estetsko vznemirljivega. Prav pod mentorstvom Silvestra Komela je naredil nekaj poskusnih korakov v slikarstvu.

Študent ekonomije

Kot mladenič je preživel svoje odraščanje ob vzponih in padcih, tako na šolskem kot na emotivnem področju. A po besedah pesnika, je bilo to, kljub vsemu najlepše obdobje v njegovem življenju, saj so bila šestdeseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja polna idej, ustvarjalnosti in upanja po boljšem svetu. Entuziazem in želja po ustvarjanju iz tistega obdobja ga še danes vodita pri njegovem delu.

Pisa

Miran Zorn je študiral ekonomijo, ki je bila druga izbira in hkrati nekakšen nadomestek. Do študija ekonomije ni gojil posebne simpatije, vendar pa je pomenil možnost preživetja, materialno neodvisnost ter podporo za literarno ustvarjanje. S posebnim navdušenjem je prebiral knjige o likovni umetnosti, arhitekturi, oblikovanju ter nato še o poeziji, prozi in glasbi. Nanj so močno vplivali tudi sodobni italijanski, angleški in ameriški kantavtorji s svojimi besedili. Vse to mu je govorilo, da je napočil čas, da poišče in najde odgovore oziroma obelodani svojo potrebo po kreativnosti.

Ko je ugotovil, da ga likovna umetnost ne zanima več, se je na ljubiteljski ravni preizkusil v svetu fotografije.

Za kasnejše ustvarjanje je bilo prelomno prav leto 1999, saj sta mu takrat za hudo boleznijo umrla starša. Zbral je vse stare pesmi, nekatere še iz študentskih časov, napisal kopico novih ter vse skupaj objavil v prvi pesniški zbirki, ki je izšla leta 2002 z naslovom To, kar nosi srce. Obogatena je z avtorjevimi risbami in slikami. Pri formiranju pesniške žilice so mu dajali navdih pesniki, kot so: Jacques Prevert, Federico Garcia Lorca, Pabno Neruda, Yevgeny Yevtushenko, Ana Akhmatova, Pedro Salinas in domači pesnik Ivan Minatti. Poleg navedenih, bi lahko s poznejšo datacijo temu seznamu priključili še nekaj južnoameriških, španskih in italijanskih pesnikov ter dva velika Primorca Srečka Kosovela in Simona Gregorčiča.

Pri delu

Leta 2004 je izšla druga pesniška zbirka z naslovom Magični krog življenja, leta 2006 pa tretja knjiga verzov z naslovom Pariz. Sledilo je obdobje brez ustvarjalnih novosti in drugačnosti. Morda krivda tiči v osebnem razočaranju, prav zaradi skromnega odziva ljudi na do tedaj izdane knjige. Ne glede na kakovost ustvarjenega je po Zornovem mnenju alarmantna apatičnost, ki vodi ta svet. Svet, ki ga zanima le materialni izplen, ne pa duševnost, morala in podobne vrednote, ki so včasih nekaj veljale.

Tromeja