|
|
Kdo hodi v meni znotraj
in pušča sledi bega
Kdo pretepa mojega prijatelja
z mojo nedolžno roko
Kdo uporablja moje noge
za skrite sprehode v dvoje
Kdo prisluškuje zgodbam
mojih predhodnih življenj
In kdo stoji
na bregovih zavrženega
dokončno izdanega čustva
Ljubezen
le ona
še vedno upa
in čaka
za včeraj
za danes
za naslednjih tisoč let
|

|
V ustih je grenkoba
izgubljenega časa
v čakanju
nečesa posebnega
V srcu je potreba
po odhodu
po natrpanih kovčkih
pripravljenih na silo
V telesu je napetost
moškega srednjih let
ki še ni našel
vseh odgovorov
V glavi je vedenje
o pripadanju zvrsti
ki je sposobna vsega
|

|
Govoriti
brez
da bi imel
kaj pomembnega
za povedati
Zaupati
prijatelju
znotraj zadržane
potrebe srca
Slediti
očem
ki povedo
z nekaj pogledi
zgodbo življenja
Priznati
gubam
pravico razsodbe
in razvrstiti misli
v iskanju
samega sebe
Zgraditi
na prsih
grob
za bolečine
in skriti rov
za beg
|
|
|